Mirana Likar Bajželj zmagala na natečaju Lapis Histriae 2015

Na 10. Mednarodni literarni natečaj za kratko prozo Lapis Histriae 2015 na temo ČRNO DELO je letos prispelo 137 kratkih zgodb v hrvaškem, srbskem, slovenskem, bosanskem, italijanskem in črnogorskem jeziku. Pošiljke so prišle iz Hrvaške, Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Italije, Črne gore, Nemčije, Francije in Velike Britanije. Žirijo literarnega natečaja so sestavljali pisci Laura Marchig, Marko Sosič in Tea Tulić.

Žirija je odločila, da letošnjo nagrado dobi Mirana Likar Bajželj (Ljubljana) za zgodbo Jutro zadnjega dne. Zmagovalka je bila gostja Foruma Tomizza v Umagu, kjer so ji 22. maja svečano izročili nagrado. Nagrajena avtorica je prejela 8.000 kun (donacija umaškega podjetja SIPRO d. o. o. ) in umetniško delo kiparja Ljuba de Karine.

Obrazložitev žirije: »Zgodba Jutro zadnjega dne Mirane Likar Bajželj je redko uspelo srečanje visoke literarne estetike in angažiranega humanizma. Izhajajoč iz že dokumentiranih in medijsko tematiziranih primerov velikega števila istrskih žensk pri negi starih in onemoglih oseb v Italiji, nas ta zgodba vodi v zavest neke istrske upokojenke, "badante", ki na postelji na hodniku neke od italijanskih hiš bedi, se boji, gnusi in bodri samo sebe v upanju, da se bo kmalu ponovno videla s svojim vnukom in se vrnila domov. Avtorica čudovito, na skrajnje občutljiv način,  z dojemljivim figurativnim jezikom  stopnjuje tesnobno stanje glavne junakinje. Jutro zadnjega dne je zgodba izjemne občutljivosti, katere bogata izraznost osvaja bralca in ga usmerja k sodoživljanju dramatične, prav tragične nemoči in nezaščitenosti žensk pri takšnih opravilih.

Mirana Likar Bajželj je bila rojena leta 1961 v Novem mestu. Diplomirala je iz knjižničarstva ter slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Živi v Ljubljani, kjer poučuje slovenski jezik. Kratke zgodbe objavlja od leta 2006. Istega leta je prejela nagrado Onino pero, ki ji ga je Ona, priloga dnevnika Delo, podelila za kratko zgodbo. Leta 2007 je zmagala na festivalu mladih književnikov Urška. Njena prva zbirka kratkih zgodb Sobotne zgodbe (Cankarjeva založba, 2009) je bila nominirana za prvenec leta in je dvakrat prišla v ožji izbor za nagrado fabula. Drugo zbirko zgodb Mirane Likar Bajželj Sedem besed (LUD Literatura, 2012) je kulturno uredništvo Dela uvrstilo med pet knjig, ki so zaznamovale tekoče leto v Sloveniji. Zgodba Nadin prt iz iste knjige je uvrščena v ameriško antologijo Best European Fiction 2013 (Dalkey Archive Press), ki jo ureja Aleksander Hemon.

V ožji izbor za nagrado Lapis Histriae 2015 so prišle še naslednje zgodbe: Borza (Burza) Igorja Eškinje (Sv. Filip in Jakov), Gangsterji v krajevnem muzeju (Gangsteri u zavičajnom muzeju) Davorja Ivankovca (Nuštar), Steelworker Srđana Srdića (Kikinda), Podstrešje mojega obstajanja (Potkrovlje moga bivstva) Ivane Mitrović Cvetanović (Beograd), Psiček (Kučence) Bojana Todorovića (Šabac).

Za knjigo Lapis Histriae 2015, katere izdaja je načrtovana za konec leta, so izbrane še naslednje zgodbe: Zgodba (Priča) Vojislava Vokija Ercega (Banja Luka), Gang of three Đorđa Majstorovića (Novi Sad), Youssouf Konaté Marka Gregura (Koprivnica), Ana Manke Kremenšek Križman (Ljubljana), Ahmedove roke (Ahmedove ruke) Fuada Hrustića (Gradačac), Ante Gardaš Mime Juračak (Sisak) in Živeti na črno (Vite in nero) Maura Barbettija (Osimo).